KO ČEVELJ NAREKUJE ZDRAVJE STOPALA

Ste se kdaj vprašali, kaj je naš stalni stik z naravo? Odgovor je seveda stopalo. Človeško stopalo je edinstveno v primerjavi s stopali drugih sesalcev. Svojo obliko je prilagajalo in spreminjalo več kot štiri milijone let. V teh letih se je iz prvotne primatne oblike s štrlečim palcem, ki je prednikom omogočalo plezanje po drevesih in večjo mobilnost na tleh in drevesih, izoblikovalo v bipedalno obliko, kjer vsi nožni prsti tičijo močno skupaj. Stopala smo skozi zgodovino začeli obuvati, da bi jih zaščitili pred mrazom, kamni in insekti, s čimer se je ustrezno spreminjala tudi njihova oblika. Pozneje so čevlji poleg funkcionalnosti nase prevzeli tudi funkcijo okrasa in statusnega simbola, zaradi česar se še danes velikokrat vnemar postavlja njihov vpliv na dejansko zdravje stopal, gležnjev, kolen in hrbtenice.

Dolga pot do stopala, kot ga poznamo danes

Človeško stopalo je sestavljeno iz šestindvajsetih kosti, triintrideset sklepov, od katerih jih je dvajset izjemno aktivnih, in več kot sto mišic, tetiv ter ligamentov. Prvotno so bila naša stopala močno podobna šimpanzjim, saj so naši predniki tako, kot šimpanzi, hodili po tleh in plezali po drevesih. Prva evolucijska modifikacija se je zgodila, ko je človek pričel vse več hoditi po tleh. Najprej so se skrajšali nožni prsti, razen palca, ki je postal daljši in izgubil funkcijo oprijemanja. Naša peta je nato postala širša in začela zavzemati večjo površino, da bi našim prednikom pri skokih z drevesa omogočila lažji in stabilnejši pristanek. Zagotovo pa je ena izmed najpomembnejših evolucijskih sprememb ta, da so naša stopala izoblikovala lok, ki je stopalo ojačal, hkrati pa je opravljal podobno nalogo kot vzmet, ki blaži udarce pri skokih in teku, ki je za naše prednike postal posebej pomemben približno pred dvema milijonoma let, ko so dokončno zapustili drevesa in se pričeli v celoti gibati po tleh in loviti.

Sicer je človeško stopalo že samo po sebi zasnovano tako, da vzdrži daljše obremenitve v obliki teka in hoje. Giba se lahko na najrazličnejše načine, v mnoge različne smeri. Spomnimo se na primer dojenčkovih stopal, ki so ves čas aktivna. Naloge, ki jih stopala opravljajo so prav tako raznolike: pri teku delujejo kot trden vzvod, pri hoji po vrvi skrbijo za prilagajanje neenakomernemu, spreminjajočemu se terenu, pri skakanju pa delujejo kot vzmet. Stopalo, kot ga poznamo danes, je kot tako zasnovano popolno, dokler nanj ne začnemo vplivati z zunanjimi dejavniki, med katere sodi tudi obutev.

Zakaj nosimo čevlje?

Človek je večji del svojega obstoja hodil bos. Premik se je zgodil pred približno 40 000 leti, ko si je človek stopala prvič obul v čevlje, da bi jih obvaroval pred mrazom, ostrimi predmeti, vročino in insekti. Prvotna obutev je bila narejena iz preproste živalske kože, ki so si jo ovili okrog stopala. Pozneje so čevlji postajali bolj in bolj dodelani, kmalu so se razvili natikači in sandali. Čevlji kot jih poznamo danes so se razvili mnogo pozneje, prvotno pa so bili namenjeni lajšanju vsakodnevnih opravil. Za primer lahko vzamemo čevlje z visoko peto, ki so jih v samem začetku nosili konjeniki, saj si jim pete omogočale boljši oprijem stremen in posledično boljše lovljenje ravnotežja, kar je lahko preprečilo padce. Čevlji pa so skozi zgodovino predstavljali tudi pomemben okras in statusni simbol, velikokrat za ceno zdravja in udobja. Osnovni namen obutve, ki je bil zaščita stopala, smo ljudje postavili vnemar, v prvi plan pa postavili modo, korekcijo in lagodnost.

Zunaj juj, znotraj fuj!

Prav stremljenje k lepotnim idealom je skozi zgodovino odločilno vplivalo na samo zdravje stopala. Skrajni primer tega so kitajska podvezana stopala, ki so posledica stremljenja po čim manjših stopalih. Deklice so si pri šestih oziroma sedmih letih tako prvič obule čeveljce, ki so bili dolgi med šest in sedem centimetrov. V tem obdobju so stopalni loki tako gibljivi, da z lahkoto z zunanjim poseganjem drastično spremenimo obliko stopal.

A vendar, primere deformiranih stopal zavoljo mode najdemo tudi bližje našemu času. Pomislimo na salonarje z visoko peto, pa čevlje z debelo podloženimi petami ter čevlje z zaokroženim podplatom. Seveda deformacija v teh primerih ni tako zelo ekstremna kot je v zgornjem primeru, a tudi ne tako zanemarljiva, da ne bi ključno vplivala na samo obliko stopala in njegovo zdravje.

Večina sodobne obutve je težka in toga, predvsem pa ne sledi naravni obliki stopal. Debela podloga iz pene stopalo oddalji od tal, s čimer izgubimo občutek za podlago, po kateri stopamo. Stopala z leti spremenijo svojo prvotno obliko in s seboj prinesejo neprijetne zdravstvene posledice. V najboljšem primeru se stopalo odvadi naravnega gibanja in postane togo. V precej slabšem primeru pa se na stopalu pojavijo različne zdravstvene težave kot so: petni trn, povečana kost hallux, raztrgana Ahilova tetiva in druge raztrganine mehkih tkiv. Neprimerna obutev odločilno vpliva tudi na telesno držo in posledično na bolečine v kolenih, križu in hrbtenici. Bolj ko stopalo oddaljimo od tal, slabše je naše ravnotežje, saj imamo v stopalih pomembne receptorje, ki v možgane pošljejo informacije o terenu na katerem stojimo. Zagotovo ni naključje, da so mojstri joge in borilnih veščin vedno bosi, saj jim stik s podlago pomaga pri lovljenju ravnotežja in gibanju.

Imate superge?

Čeprav velikokrat krivca za sodobno deformacijo stopal radi iščemo v čevljih s peto, pa je en krivec precej manj očiten, z nami pa je že vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta krivec so tekaške superge in razumevanje teka kot gibanja stopala v zaporedju peta-prsti. V tem času je vzniknil trend ljubiteljskih tekačev, ki so prihajali iz vrst delavskega in predvsem poslovnega razreda. Ti ljubiteljski tekači so bili vse svoje življenje obuti v čevlje s peto (naj gre za moške elegantne čevlje, ali za ženske salonarje). Trenerji so zato tek prilagodili njihovim navadam pri hoji in poučevali način teka pri katerem najprej v tla udari peta, sledijo pa ji prsti s precej bolj nežnim dotikom. Seveda je temu trendu sledil tudi razvoj obutve in pojavile so se prve superge, ki so imele podloženo, amortizirano peto, pozneje pa so dodali še podporo stopalnemu loku in blaženje v predelu prstov. S tem, ko stopalo položimo v močno oblazinjen čevelj, deaktiviramo vse stopalne mišice, ki bi sicer pri teku in hoji pomembno sodelovale, in povzročimo, da na dolgi rok uplahnejo in pozabijo svojo primarno funkcijo. Zanimivo je, da se je v tem času pri ljudeh, ki so se posluževali takšnega teka, nastala prava epidemija raztrganih Ahilovih tetiv, ki jih je pripisati izključno neprimerni obutvi in spodbujanju nenaravnega gibanja stopala pri teku.

Tudi danes superge še vedno ostajajo eden izmed najbolj priljubljenih prodajnih artiklov, saj so ljudje zmotno prepričani, da mehko pomeni tudi zdravo, a temu žal ni tako. Sodobne superge so zasnovane na način, ki posnema dele stopala, a brez potrebe, saj imamo to že v sebi vgrajeno po naravi. Odvadili smo se jih uporabljati na račun zdravja in ironija je, da veliko ljudi kupuje čevlje, ki naj bi jim pomagali pri težavah, ki so bile v prvi vrsti povzročene prav s strani tovrstnih čevljev.

Kakšna obutev pa je potemtakem zdrava?

Kvalitetne obutve ni tako težko prepoznati, kot si mogoče mislite. Glavno pri kvalitetni obutvi je, da ta upošteva naravno gibanje stopal, saj skoznje v možgane dobimo izjemno pomembne informacije o terenu po katerem stopamo. Pri zasnovi kvalitetne obutve je pomembno, da je čevelj prostoren, prožen in zagotavlja dobro klimo za stopala.

S prostornimi čevlji v sprednjem delu omogočamo prosto gibanje prstov. Mišice, ki gibljejo prste, so velikega pomena pri vzdrževanju oblike stopala in njegovih lokov. Ravna linija oz. linija navzven notranjega prednjega dela čevljev omogoča palcu življenjski prostor, da telesu daje odriv in z močnim pritiskom proti tlom zaključi gibanje stopala. Prostorno zaokrožen prednji zunanji del omogoča, da so vsi prsti neutesnjeno iztegnjeni naprej. Mehko oprijemanje čevlja okrog narti in gležnjev pa dopolni pogoje za sproščen korak.

Zavedati se je potrebno, da stopalo med gibanjem tudi spreminja svojo obliko, zaradi česar mora biti čevelj dovolj prožen, da skupaj s stopalom spreminja obliko in le-tega ne ovira pri gibanju. Zelo pomembno pa je, da čevelj nudi tudi ravnovesje med zračnostjo, vodoodpornostjo in toplotno izolativnostjo.

Take čevlje izdelujemo tudi pri nas!

Da bi našli take čevlje ni potrebno iti daleč, saj smo lahko ponosni, da jih izdelujemo in prodajamo tudi pri nas! Dovolj je, da se zapeljemo v Kranj, Celje, Ljubljano Rudnik ali pa kliknemo kar v spletno trgovino Proalp. Čevlje Proalp odlikujejo prav prostornost, prožnost, trpežnost in dobra klima za stopala. Pri svojem delu ves čas proučujemo delovanje in lastnosti stopal. Čevlje izdelujemo iz kvalitetnih (izključno evropskih) materialov, poslužujemo pa se tudi tradicionalnega postopka flex-šivanja. To vključuje veliko mero ročnega dela in uporabo kakovostnih materialov, pri čemer so zgornji deli športno-elegantnih čevljev prišiti na notranjik s čevljarsko dreto, pri tem se zgornji del navleče čez kopito, obrne navzven in zašije. Podplat in zgornji del se s strani nato brusi, da čevlji dobijo lepo obliko. Prav ta način izdelovanja pa omogoča tudi zelo kvalitetno izdelavo čevljev po meri.

V Proalpu tako najdete kvalitetne pohodne čevlje, gležnarje, škornje, balerinke ter še mnogo drugih modelov, ki so zdravi, prilagojeni potrebam sodobnega človeka in prijetni na pogled. Ti čevlji ne deformirajo oblike stopala, ampak se mu prilagodijo in spodbudijo k naravnemu gibanju in uporabi mišic. Proalp je tudi naš največji izdelovalec bosonogih čevljev, ki v celoti posnemajo naravno, bosonogo gibanje stopal, hkrati pa ga ščitijo tudi pred zunanjimi dražljaji. Ponujajo tudi servisiranje in prilagajanje svojih čevljev glede na potrebe in želje posameznika, svetovalci pa vam bodo zagotovo znali poiskati pravi čevelj in vam odgovoriti na vsa vaša vprašanja. Prepričajte se sami, da najboljši čevlji še vedno prihajajo iz Tržiča!