V gore z Nino Kopčavar

Nina je planinska vodnica (International Summer and Winter Mountain Walking Leader, UIAA), alpinistična inštruktorica, diplomirana kulturologinja, ljubiteljica narave in kulturne zakladnice človeštva. S svojo potovalno agencijo Edlothia vodi enodnevne in večdnevne planinske izlete, trekinge in potovanja po Sloveniji in tujini.

 

“Zanimanje za drugačne kulture, raziskovalni duh, ljubezen do narave in gora. Tiste radovedne celice, ki nikoli ne mirujejo in vselej hočejo vedeti, kaj se skriva tamle zadaj … to me je vedno znova gnalo ven, v svet. Največkrat v bolj hribovite, odročne predele, tja, kamor ne stopi ravno vsaka noga,” pravi Nina.

Ime za agencijo Edlothia prihaja iz otroške knjigice, ki jo je brala hčerki. Metulju, ki je nastopal v njej, je bilo ime Edlothia. To ime se je je na nek način dotaknilo – nekaj edinstvenega, toplega, pogumnega in igrivega je bilo v njem. In ko je izbirala ime za agencijo, se je zopet prebudilo v spominu. V nekem pravljičnem jeziku naj bi pomenilo ‘cveteti’.

Njena največja ljubezen so Pireneji, z veseljem pa s pohodniki deli tudi lepote gora Bolgarije, Korzike, Gruzije. Zadnje čase se vse bolj usmerja v raziskovanje Alp. V italijanske Kotijske Alpe, ki so bile  v slovenskem prostoru do sedaj precej nepozanane, se je prvič s skupino podala lani. Te so postale zdaj dosegljive tudi slovenskim pohodnikom. Po veličastni transverzali Alpe Adria Trail, ki vodi od najvišje gore Avstrije Grossglocknerja (3.798 m) do Trsta, vodi skupino 20 pohodnikov vsak tretji vikend v mesecu. Ta ista skupina pohodnikov se ji je pridružila tudi pri njenem novem projektu, daljinski poti Via Alpina, ki vodi od Trsta do Monaka. “Projekt za naslednjih 10 let,” pravi. Več o njenih potovanjih lahko preberete tukaj.

Ninino zanimanje za Alpe vse bolj narašča. Gre za prave hribe, pravo razsežnost, raznolikost, so blizu in tako dosegljive tudi za vikend in nekajdnevna raziskovanja. Letošnja poletna situacija je pokazala tudi druge prednosti tega fokusa. Potem ko je zaradi nepredvidljive situacije odpovedala vsa večja potovanja v tujino, je svojim pohodnikom lahko ponudila pohode in trekinge v naši neposredni bližini, letos predvsem v avstrijskih in slovenskih gorah.

“Zadnji dan trekinga v Pirenejih se spuščamo v dolino. V zraku vidimo vse več ptic, ki krožijo nad določenim krajem. Ko se približamo mestu, zagledamo okoli 60 beloglavih jastrebov, ki obkroža mrtvo kravo. Nekateri so blizu nje in na njej, drugi se skušajo prebiti v njeno bližino, tretji opazujejo in čakajo na pobočju nekaj metrov stran, četrti jadrajo nad njo … Potem ko smo se ‘filma dodobra nagledali’, smo naredili pošten ovinek, da ne bi slučajno katere izmed njih preveč zmotili …”

V prelep, nam vsem domač gorski svet nad Tržičem, smo se avgustovskega popoldneva podali skupaj in se fajn imeli. Proalpova ekipa in Nina, ki že vrsto let na trekingih uporablja naše pohodne čevlje Kofce in Kanin. V test pa je pred kratkim dobila tudi sivo-zelene bosonoge čevlje Contact S1. Razigrano in fotogenično; da jo je gorski svet že zdavnaj vzel za svojo, se vidi tudi iz fotografij. Profesionalno in obsijano s soncem je bilo naše druženje ob preizkušanju pohodnih in bosonogih čevljev.

“Včerajšnje popoldne je minilo nekje nad Šentansko dolino, kjer smo testirali pohodne in bosonoge čevlje   Proalp obutev na raznoraznih podlagah . Udobje, zanesljivost, raznolikost – kvalitete, ki sem jih zaznala že po nekaj trenutkih. Super dan v super družbi . Z veseljem in ponosom sem del tako uspešnega, kreativnega in odprtega teama in se že veselim novih projektov . Pa komaj čakam, da začnem uporabljati tudi njihove bosonogice!!!” je Nina zapisala na svoji Facebook strani.

 

Čevlji Proalp mi dajejo tisto, kar v hribih potrebujem: zanesljivost in udobje. Ni mi treba razmišljati, ali bo čevelj držal na skali, kako bom prišla čez melišče, ali bo zdržal en teden hoje s težkim nahrbtnikom … Čevlje Proalp dobro poznam, vem kako se obnašajo in nanje se lahko zanesem. To pa v hribih najbolj potrebuješ – da se v čevljih, ki te nosijo, dobro počutiš in da jim zaupaš.

Kadar je pred mano lep teden, se na pot podam s Kofcami, pa naj gre za lažji ali zelo zahteven gorski svet. Ko pa imam slabšo napoved, nižje temperature, več dežja, bolj zahtevne terene (npr. melišča), pa raje izberem bolj robustne čevlje in z membrano, Kanin.

Bosonogi čevlji so mi super, ker mi omogočajo direkten stik s tlemi, občutek, da res STOJIM na tleh, na Zemlji. In če sem na splošno veliko v gorah in ‘blizu nebu’, mi zelo paše, da sem doma zelo NA TLEH, zelo blizu zemlje. Gre za zanimiv občutek, ki ga spoznavaš, če te od tal ne loči velik kos plastične mase. Tako se mi zdi, kot da lahko bolje občutiš svoje telo, da si bolje postavljen na tleh, pa ne le z nogami ampak tudi z glavo. Meni bosonogice res pašejo, ker rada občutim  tla pod nogami, me povezujejo z Zemljo in prizemljujejo. Na morju sem najraje bosa, okoli doma, na potovanjih in po lažjih terenih pa grem z bosonogicami.

(Nina Kopčavar, planinska vodnica, alpinistka, kulturologinja, organizatorica potovanj in trekingov)